Julija je digitalni omnibus prestavil del EU AI Akta in naslovi so poročali o zamiku. Prestavljeno je bilo tisto, kar zadeva manjšino podjetij. Dve stvari, ki zadeneta praktično vsakogar, sta 2. avgusta 2026 začeli veljati po načrtu.
Prva je AI pismenost zaposlenih, kjer so nacionalni organi ta dan dobili formalna pooblastila za nadzor. Druga je preglednost, torej obveznost, da chatbot pove, da je AI. V Sloveniji sta obe podprti z globo, ki se začne pri 25.000 evrih.
AI pismenost velja za vsakogar, ki AI uporablja
Četrti člen AI Akta zahteva, da podjetje sprejme ukrepe za zadostno raven AI pismenosti svojega osebja in zunanjih sodelavcev, ki v njegovem imenu uporabljajo AI sisteme. Raven se določi glede na njihovo znanje, izkušnje, izobrazbo in kontekst uporabe.
Obveznost velja že od 2. februarja 2025. Ni nova, samo skoraj nihče je ni izpolnil.
Ključno je, na koga se nanaša. Velja za ponudnike in uvajalce, uvajalec pa je vsako podjetje, ki AI uporablja v svoji dejavnosti. Če ekipa uporablja ChatGPT, Copilot, AI zapisnikarja na sestankih ali če imate chatbota na strani, je vaše podjetje uvajalec.
Globo je dodala Slovenija sama
Tu je najbolj presenetljiv del. Sama uredba za četrti člen globe ne predpisuje, ker ga 99(4) člen ne našteva. Zato tuji komentarji pišejo, da AI pismenost ni sankcionirana. Pri nas je, ker jo je slovenski izvedbeni zakon ZIUDHPUI dodal sam.
V 25. členu tega zakona so razponi glob taki:
- Pravna oseba: od 25.000 do 250.000 evrov
- Velika gospodarska družba: od 100.000 do 450.000 evrov
- Samostojni podjetnik: od 15.000 do 100.000 evrov
- Odgovorna oseba, torej direktor osebno: od 2.500 do 10.000 evrov
Spodnja meja je 25.000 evrov in ne "do 25.000". Globa se pri prekršku odmerja znotraj razpona, direktor pa odgovarja osebno. Nadzor nad četrtim členom izvaja inšpekcija za informacijsko družbo in ne AKOS.
Kaj šteje za izpolnjeno obveznost
Dobra novica je, da certifikat, izpit ali predpisano število ur niso zahtevani. Uredba ne predpisuje učnega načrta. Evropska komisija kot minimum pričakuje splošno razumevanje AI v podjetju, razumevanje konkretnega konteksta, v katerem podjetje AI uporablja, in ukrepe, ki ustrezajo vlogi podjetja ter tveganjem njegovih sistemov.
Vsebina mora biti vezana na vlogo. Enotno predavanje za vse, brez povezave s tem, kaj kdo dejansko dela z AI, je šibka obramba.
Zapis je tu pomembnejši od vsebine. Zakon kaznuje to, da podjetje ukrepov ne sprejme, zato je dokazno breme praktično na podjetju. Kdo, kdaj, o čem. Brez zapisa ukrep pred inšpektorjem ne obstaja.
Chatbot mora povedati, da je AI
Od 2. avgusta 2026 velja tudi 50. člen o preglednosti, brez prehodnega obdobja. Chatbot, glasovni asistent ali AI agent mora človeka ob prvi interakciji jasno obvestiti, da je v pogovoru z umetno inteligenco. Izjema "očitno iz konteksta" obstaja, Komisija pa jo razlaga ozko. Napis "Podpora" ni razkritje.
Enako velja za vsebino. Deepfake in z AI ustvarjene ali prirejene slike, zvok in video morajo biti razkriti najpozneje ob prvi izpostavljenosti, tako da razkritje zazna človek. Strojna oznaka ponudnika sama ne zadošča.
Pri tem se marsikdo zanaša na napačno stran. Obveznost razkritja nosi ponudnik, po 3(3) členu uredbe pa je ponudnik tudi tisti, ki si je sistem dal razviti in ga daje v uporabo pod svojim imenom ali znamko. Podjetje s chatbotom pod svojo blagovno znamko je ponudnik. Agencija ali OpenAI tega namesto njega ne uredita. Razponi glob so enaki kot pri pismenosti, nadzor pa izvaja AKOS.
Kar je bilo prestavljeno in kar ni
Digitalni omnibus za AI, Uredba (EU) 2026/1744, je bil objavljen 24. julija 2026 in velja od 27. julija 2026. Prestavil je samostojne visoko tvegane sisteme iz Priloge III, kamor spadajo zaposlovanje, izobraževanje, kreditno ocenjevanje in kritična infrastruktura, z 2. avgusta 2026 na 2. december 2027. AI, vgrajen v regulirane izdelke iz Priloge I, se je premaknil na 2. avgust 2028.
Prestavljena nista bila niti četrti niti 50. člen. Prav tako ne peti člen o prepovedanih praksah in ne obveznosti za splošnonamenske modele.
Ena od prepovedi iz petega člena velja že od februarja 2025 in je vredna omembe, ker se je marsikdo ne zaveda. Prepoznavanje čustev zaposlenih na delovnem mestu in učencev v izobraževanju je prepovedano in ne le regulirano, z izjemo zdravstvenih in varnostnih razlogov. Zadene tudi orodja, ki iz glasu ocenjujejo razpoloženje, na primer analitiko prodajnih klicev, ki meri čustva agenta.
Šest stvari, ki jih lahko preverite v desetih minutah
- Ali obstaja zapis, da so zaposleni dobili usposabljanje za AI? Kdo, kdaj, o čem?
- Imate seznam AI orodij, ki jih ekipa uporablja, in kdo je pri vsakem ponudnik oziroma uvajalec?
- Odprite svoj chatbot. Ali prvo sporočilo pove, da je AI?
- Pokličite svojo glasovno AI. Ali to pove v prvem stavku?
- Oglasi z AI avatarjem ali kloniranim glasom: je razkritje vidno gledalcu?
- Ali katero orodje ocenjuje čustva zaposlenih iz glasu ali obraza? Če da, to ni za urediti, ampak za takoj ustaviti.
Kaj odnesti
Prijavo lahko poda kdorkoli: konkurent, odpuščen zaposleni ali jezna stranka. Ker gre za obveznost prizadevanja in ne rezultata, je večina dela administrativne narave. Zapisano usposabljanje, seznam orodij in en stavek v chatbotu pokrijejo velik del izpostavljenosti.
Zneski in členi v tem članku so brani iz besedila zakona v Uradnem listu in ne iz povzetkov, stanje pa je preverjeno 18. avgusta 2026. To ni pravni nasvet. Pred odločitvijo preverite veljavno besedilo, ker se roki in razlage še spreminjajo.
Evropska uredba za AI pismenost globe ne določa. Slovenija jo je dodala v svojem zakonu in začne se pri 25.000 evrih.