Pred kratkim je zaokrožila zgodba, ki je marsikoga ustavila. Ameriško podjetje MEDVi je z dvema zaposlenima prišlo do več sto milijonov dolarjev prihodkov. Ustanovitelj in njegov brat, delo od doma v Los Angelesu, ostalo pokrijeta umetna inteligenca in zunanji izvajalci.
Naj bo takoj jasno: MEDVi ni podjetje, po katerem bi se kdorkoli moral zgledovati. Ima kup lastnih težav, od opozoril regulatorja do tožb. Ampak to niti ni bistvo. Bistvo je, da je bila taka številka s tako majhno ekipo pred petimi leti preprosto nemogoča. In prav ta premik se nama zdi vreden pozornosti.
V drugi epizodi podkasta sva se pogovarjala o tem, kaj to pomeni za slovenska podjetja. Ne za nekoga v Silicijevi dolini, ampak za lastnika servisa, agencije, trgovine ali računovodstva pri nas.
Mlada podjetja imajo prednost, a ne edina
Ko začneš posel danes, nimaš še postavljenih sistemov. In to je paradoksalno tvoja prednost. Nimaš dvajset let starih procesov, ki jih moraš razgraditi, in nimaš ekipe, ki je navajena delati po starem.
Midva sva svoje podjetje zgradila okoli tega, čemur pravima AI operacijski sistem. V sredini je Claude, povezan z vsemi orodji, ki jih uporabljava. Na sestanku ne piševa zapiskov, to počne Fireflies. Iz posnetka in transkripta nastanejo povzetki, sistem sam napiše brief in razdeli naloge po ekipi v ClickUpu. Človek to še vedno pregleda, ampak časa prihraniva ogromno.
To ne pomeni, da so obstoječa podjetja obsojena na zaostanek. Slišala sva primere velikih podjetij, ki so posamezne procese raje postavila na novo, kot da bi predelovala stare. Včasih je res lažje zgraditi od nič kot spremeniti nekaj, kar že teče. Ampak dá se oboje. Ključ ni v starosti podjetja, ključ je v pristopu.
Zaposleni se ne bojijo AI, če k njim pristopiš pravilno
Pogosto slišiva, da se ljudje bojijo, da jih bo AI zamenjal. V praksi opažava nekaj drugega. Ko zaposlenemu poveš, da je to orodje, ki mu bo vrnilo čas in ga razbremenilo, odpora skoraj ni. Nihče si ne želi po dvajset let prepisovati podatkov iz enega Excela v drugega.
Nasvet lastnikom je preprost, čeprav ni vedno lahek: komuniciraj transparentno. Povej, zakaj to delaš, kaj je cilj in kaj bo to za ekipo pomenilo. Uvedba AI ne sme priti kot grožnja, ampak kot podpora. In pomembno je, da ne ostane pri "tukaj imate orodje, zdaj se pa znajdite". Ljudi je treba peljati skozi proces, jim pokazati konkretne primere in jih naučiti.
Pred kratkim sva postavila AI operacijski sistem za ekipo petih ljudi, večinoma generacija 50 plus, celo življenje navajenih Excela in PowerPointa. V nekaj urah so razumeli, kako to uporabljati. Po treh dneh so sami rekli, da jim prihrani vsaj dvajset do trideset odstotkov časa, ko se bodo zares navadili pa še več. Starost ni ovira, miselnost je.
Razlika med generacijami je v načinu razmišljanja
Mlajša generacija pogosto pride že s predlogi. Na diagnostičnem pregledu sami zmapirajo procese, ki bi jih radi avtomatizirali, ker so navajeni gledati skozi to lečo. Starejši pogosto sploh ne vedo, kam bi AI umestili. Zdi se jim kot še ena nova aplikacija. Ko jim razložiš, da lahko obdržijo vse svoje sisteme in maile ter jih samo povežejo z AI, se počasi odpre nov način razmišljanja.
Ta način bi opisala takole: nehaj razmišljati "koga rabim, da to naredi" in začni razmišljati v workflowih. Vzemi ta podkast. Namesto da rečeš "moram se usesti in ga narediti", razbiješ delo na konkretne, linearne korake. Ko imaš proces zapisan tako granularno, hitro vidiš, kateri koraki se lahko zgodijo samodejno. Včasih vsi, včasih polovica. Ampak preklop iz "kaj se mora zgoditi in koga rabim" v "kako to zapišem kot workflow" popolnoma spremeni sliko prihodnjih let.
Zaposlovanje mladih je dvorezen meč
Veliko je govora o tem, da bo AI mladim otežil vstop na trg dela. Midva večinoma zaposlujeva mlade in vidiva obe plati.
Gen Z prinese neverjetno energijo. Če na pravi način pristopiš, so to ljudje, ki so izjemno delavni, proaktivni in sposobni narediti količino dela, ki je bila prej nepredstavljiva. Slišiva zgodbe o mladih zaposlenih, ki v popoldanskem času raziskujejo nova orodja in sami predlagajo, kaj vse bi lahko avtomatizirali. En tak človek naredi ogromen učinek.
Po drugi strani je to specifična generacija. Manjka ji fokusa, včasih je bolj površna. Iščejo več svobode in manj stroge hierarhije. Ampak kar sva se naučila je: če pravim ljudem daš svobodo na pravi način, je ne izkoriščajo, ampak jo cenijo. Ne želiva biti policaj v lastnem podjetju in gledati, kdo je kdaj prišel. Zaupanje namesto nadzora nama ustreza, in mladi to zelo cenijo.
Kje AI pri nas uporabljamo in kje ne
Čisto konkretno. Če bi prišel v našo pisarno, bi videl pet ljudi, ki hkrati uporabljajo štiri različne cloud agente za štiri različne naloge.
Kje nama najbolj pomaga: pri pisanju kompleksnejših mailov, pri briefih za project managerko in razvijalce, pri pripravi na sestanke. Namesto ure priprave se v desetih minutah pripraviva bolje kot prej, s konkretnimi primeri in včasih celo z interaktivnim demom, ki bi včasih terjal teden razvoja. Sistem ima kontekst iz mailov, zapiskov sestankov in CRM-ja, zato imava povzetek vsakič, ko ga potrebujeva.
Kje ga namenoma ne uporabljava: pri pisanju vsebin. Tu sva ugotovila, da AI enostavno še ni dovolj dober, in nisva prepričana, ali kdaj bo. Ko napišeš objavo iz srca, bo vedno boljša kot tista, ki jo napiše stroj. Ljudje začutimo razliko.
Kaj odnesti
Prihodnost dela ni v tem, da odpustiš pol ekipe in vse prepustiš strojem. Je v tem, da razmišljaš v workflowih, da k ljudem pristopiš transparentno in da orodja uporabiš tam, kjer resnično pomagajo, ter jih pustiš tam, kjer ne.